Samooskrba z električno energijo je dandanes dostopna praktično vsakomur, ki se za njo odloči. Sončna elektrarna za samooskrbo je postala predmet debat in vse več ljudi se v zadnjem času, s pomočjo nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov, odloča za postavitev sončne elektrarne. Zelo pomemben je tudi ekološki vidik, saj se pri tovrstni proizvodnji električne energije ne sprošča ogljikov dioksid.
Net-metering ali samooskrba je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov z napravo za samooskrbo, ki je priključena na notranjo nizkonapetostno inštalacijo stavbe. Namenjena je pokrivanju lastnega odjema električne energije končnega odjemalca, in sicer gospodinjskega ali malega poslovnega odjemalca.
Samooskrba z električno energijo ne pomeni popolne samooskrbe končnega odjemalca z električno energijo. Končni odjemalci z napravo za samooskrbo se namreč brez pomoči omrežja ne morejo samooskrbovati z električno energijo in nujno potrebujejo omrežje. Taka sončna elektrarna je namenjena pokrivanju lastnih potreb, viški ali manjki pa se uravnavajo prek omrežja, ki deluje kot neke vrste shranjevalnik energije, tako da ni motenj pri oskrbi z energijo. Ko domača sončna elektrarna proizvaja več energije, kot se je porabi (v obdobjih visoke osončenosti), viške oddaja v omrežje. In obratno; ko sončna elektrarna ne proizvaja dovolj energije (v obdobjih nizke osončenosti, ponoči), pa prejmete električno energijo iz omrežja. Razlika med prevzeto in oddano delovno električno energijo se obračuna na koncu koledarskega leta. Ker je proizvedena količina električne energije v poletnih mesecih višja kot pozimi, lahko viške električne energije, proizvedene poleti, porabite brezplačno pozimi in tako v okviru koledarskega leta potrebno količino energije pokrijete z lastno proizvodnjo.
Sončna energija je trajni vir energije z ogromnim potencialom, ki ga z domačo sončno elektrarno lahko izkoristite za samooskrbo in energetsko neodvisnost svojega doma. S tem si zagotovite stroškovno in okolju prijazno oskrbo z električno energijo. Sončna elektrarna pri ustvarjanju električne energije namreč ne sprošča ogljikovega dioksida ali drugih toplogrednih plinov.
Omejitve obstajajo in sicer so vezane na priključno moč varovalk. Samooskrbo je možno priključiti na vsa merilna mesta, kjer moč varovalk ne presega 3x63A in za katera distribucijski operater izda soglasje za priključitev. Velikost elektrarne za samooskrbo je navzgor omejena na 34 kW.
Sončno elektrarno za samooskrbo lahko postavi gospodinjski ali mali poslovni odjemalec, ki je hkrati tudi lastnik merilnega mesta v stavbi, ki se samooskrbuje z električno energijo.
Žal ne. Na določenih lokacijah se je pojavila težava z omrežjem oz. z močjo transformatorskih postaj, ki ne omogočajo novih priklopov sončnih elektrarn. Sicer podjetja Elektro posodabljajo infrastrukturo, vendar ne tako hitro in v takšni meri, kot bi si želeli. Zaenkrat velja rek »kdor prvi pride, prvi melje«.
Pred priključitvijo naprave za samooskrbo na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo stavbe je potrebno pri distribucijskemu operaterju pridobiti soglasje za priključitev. To velja tako za nova merilna mesta kot tudi za obstoječa merilnega mesta. Po pridobitvi soglasja se sklene pogodbo o priključitvi. Sledi še sklenitev pogodbe o samooskrbi, ki jo lastnik naprave za samooskrbo sklene z enim od ponudnikov na slovenskem trgu. Ko so vse pogodbe sklenjene, se pri distribucijskem operaterju odda vloga za prevzem samooskrbe. Postopek v povprečju traja 2 do 3 mesece.
Elektrarna se lahko postavi na streho stavbe, ki se bo samooskrbovala z električno energijo, ali na pomožni objekt (prizidke, garaže). V tem primeru gre za enostaven postopek. V vseh ostalih primerih pa takšna elektrarna potrebuje gradbeno dovoljenje, kar precej dvigne njeno ceno. Velik faktor pri proizvodnji električne energije za samooskrbo je tudi orientacija strehe in mikro lokacija. Primernejše so južne lege.
Sončna elektrarna se dimenzionira na podlagi letno porabljene energije v preteklih letih, upoštevaje morebitne spremembe, ki jih načrtujete v bližnji prihodnosti (recimo vgradnja toplotne črpalke, nakup električnega avtomobila,..). Smiselno je, da se proizvodnja čim bolj približa porabi, ter le te ne presega preveč. Zato so naš cilj, pravilno dimenzionirane elektrarne za samooskrbo, da se pri letnem popisu ne pojavijo prevelike razlike. Predimenzioniran net metering ne služi 100 odstotno svojemu namenu in samo še podaljšuje amortizacijsko dobo investicije.
V primeru, da gradite novo stanovanjsko hišo, kjer bo njen primaren vir ogrevanja električna energija (toplotna črpalka, klima, IR paneli,..), je postavitev sončne elektrarne dobra naložba v prihodnost. Enako velja za obstoječe stanovanjske hiše, sploh če razmišljate o menjavi ogrevanja in se boste odločili za električno energijo.
Pri zagonih in obratovanju močnejših delovnih strojev se po navadi porabi največ električne energije. Samooskrba z elektriko iz lastne net metering elektrarne vam, če ste pravna oseba, obrtnik ali večji kmetovalec lahko račun za porabljeno elektriko precej zmanjša.
Investicija v sončno elektrarno je varna naložba z zelo nizkim tveganjem. Ko se odločamo za investicijo v neko stvar je pomembna amortizacijska doba, oziroma obdobje vračila le-te. Edini realen podatek v tem primeru je zato poraba električne energije. Z večanjem priključne moči sončne elektrarne, seveda pada tudi cena na kilovat inštalirane moči. Vendar če gledamo povprečno, predvidena življenjska doba sončne elektrarne je 30 let, naložba pa se lahko povrne že v osmih letih.
Kot že rečeno, lastnik naprave za samooskrbo mora z dobaviteljem skleniti pogodbo o samooskrbi. Z njo se dogovorita, da se oddana električna energija (kWh) kompenzira s prevzeto električno energijo (kWh) v letnem obračunskem obdobju. Za količino delovne električne energije, prevzeto in oddano preko merilnega mesta, na katerega je priključena naprava, se uporablja enotarifno merjenje električne energije. Lastniku elektrarne se pri obračunu upošteva tista količina elektrike (kWh), ki predstavlja razliko med prevzeto in oddano delovno električno energijo. Le to se odčita na istem merilnem mestu ob zaključku obračunskega obdobja. Torej v primeru, da je lastnik samozadosten, stroškov z električno energijo nima. Ostanejo pa mu stroški omrežnine, ki jih poravna za uporabo električnih vodov.
V primeru, da bo elektrarna proizvedla več električne energije od letne porabe vaše stavbe, boste viške energije dobavitelju prenesli brezplačno. Pri samooskrbni namreč ne gre za opravljanje pridobitne dejavnosti, tako tudi ne bo prodaje električne energije, zato tudi ni potrebe po registraciji fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti. Iz tega razloga je zelo pomembno skrbno načrtovanje velikosti sončne elektrarne in je najbolj optimalno postaviti elektrarno, ki bo letno proizvedla ravno toliko ali malo manj elektrike, kot jo porabite.
Trenutno je v veljavi razpis Eko sklada 71SUB-SO19, ki investitorju ob postavitvi lastne elektrarne za samooskrbo zagotavlja nepovratna sredstva v višini 180,00€ na 1 kW inštalirane moči.
Predlog novega zakona o spodbujanju učinkovite rabe energije prinaša precej sprememb in novosti. Glede na predlog zakona se net-metering ukinja in sicer v smislu, da bo moral lastnik sončne elektrarne plačati omrežnino za vso iz omrežja prejeto električno energijo. Bolj preprosto: odjemalci s samooskrbo ne morejo količin prevzete električne energije iz omrežja zmanjšati za količine oddane energije v omrežje in plačati omrežnino le za razliko (t.i. netiranje). Novost je tudi, da ne bo potrebno pridobiti soglasja za priključitev za primere, ko priključna moč ne presega 50 kW. Pred priključitvijo pa mora končni odjemalec s samooskrbo v tem primeru obvestiti distribucijskega operaterja, ki lahko z odločbo tudi zavrne priključitev. Če take odločbe distribucijski operater ne izda in vroči stranki v enem mesecu od prejema popolnega obvestila, se šteje, da je končni odjemalec s samooskrbo pridobil pravico do priključitve na distribucijsko omrežje in lahko zahteva sklenitev pogodbe o priključitvi. Spremembe pa naj ne bi začele veljati takoj. Zakon dopušča, da v sedanjem sistemu tako imenovanega net meteringa ostanejo vse že priključene samooskrbne sončne elektrarne ter vse tiste, ki bodo v omrežje priključene najkasneje do 31. decembra 2023.
To pomeni, da je smiselno, da tisti, ki razmišljajo o samooskrbni sončni elektrarni, to naredijo čimprej oz. pred uvedbo načrtovanih sprememb.
Naše podjetje nudi visokokakovostne module slovenskega proizvajalca BISOL. Moduli so testirani in certificirani za obremenitve kot sta sneg in toča, seveda tudi veter. Prenašajo obremenitev snega 5400 Pa (900kg/m2) in se ponašajo z mehansko odpornostjo fi25mm | 83km/h. V teh primerih govorimo o vremenskih pojavih, ki vplivajo na vse – ne samo na module, temveč tudi kritino direktno, če ni modulov. Tudi sneg, toča in veter poškodujejo kritino direktno, medtem, ko moduli izredno dobro prenašajo takšne obremenitve. Do sedaj še nismo imeli slabe izkušnje, pa se ukvarjamo s postavitvijo sončnih elektrarn že 12 let.
